Odgovorno starševstvo: Karantena in otroci z razvojnim zaostankom (avtor: Jerneja in Klemen Renko)

Pri svojem delu izhajava iz dejstva, da otroški možgani predvsem v zgodnjem obdobju življenja potrebujejo celostno obravnavo. Kar pomeni, da otroku pripravimo stimulativno okolje, znotraj katerega spodbujamo razvoj na področju senzorike (vizualno, slušno, taktilno, vestibularno in propriceptivno), gibanja (groba in fina motorika) ter posledično razvoj govora in kognitivnih procesov. Pri tem ne smemo zanemariti fiziološkega dela, npr. zdrave prehrane in čistega okolja.
In to lahko naredimo DOMA. STARŠI SAMI.💪 Seveda tako, da se prej naučimo tehnik in spoznamo način, kako lahko prav doma uredimo optimalno stimulativno okolje.
Iz najinih izkušenj brez pomislekov lahko zagotoviva, da je to zares učinkovit način za otrokov napredek. Tak pristop pa zahteva od staršev veliko angažiranosti. In ni enostavno. Prvi pogoj je ta:
– Da starša cilj pomagati otroku k napredku postavita kot PRIORITETO.
– Drugi pa ta, da STIMULACIJO IZVAJATA DOMA in si delo, če le lahko, razdelita oziroma ustvarita domačo ekipo, ko bo lahko pri tem kakor koli sodelovala.
In povejte mi, prosim:
KDAJ JE ZA TO BOLJ IDEALEN TRENUTEK KOT PRAV OBDOBJE KARANTENE?
🤔🤔🤔
Zdaj smo doma. Vsi družinski člani. Enkrat tedensko gremo v povprečju v trgovino. To je vse. Je pa seveda treba upoštevati, da so okoliščine od družine do družine različne, o čemer smo govorili že prvi dan.
Mnogi starši, s katerimi sodelujeva, so namreč s takim pristopom pri svojem otroku dosegli zavidljive rezultate. Svojega otroka so pripeljali do željene samostojnosti, in to sami doma, s pomočjo drugih družinskih članov.
Enako pot smo pretekli tudi mi, z mlajšo hčerko. In če sva iskrena, smo takrat dobri dve leti živeli podobno kot zdaj – skorajda kot v karanteni. In priznam, bilo je naporno, a hkrati velik izziv in nepozabna izkušnja, ki je pozitivno vplivala na počutje naše družine. Brez dvoma bi isto ponovila še enkrat.
V času izolacije in šolanja na daljavo za nas ni veliko drugače. Naj poudarim, da je zdaj pravzaprav lažje, ker učitelji pošiljajo smernice za delo, material, povezave … Javljajo se preko videoklicev, z otrokom poklepetajo in mu razložijo snov. Enkratno. Res se trudijo in si zaslužijo aplavz.👏
Seveda to za starša ni lahko, a otrok z zaostankom v razvoju na tak način največ pridobiva. Ker ima ob sebi …
… starša – učitelja, ki ga v sproščenem domačem okolju neprestano spodbuja, pozna vse njegove muhe in razpoloženja. In je najbolj na tem svetu motiviran, da mu pomaga na poti k samostojnosti.
A vsak izbira sam, kaj bo počel. 🙃
Nekaj pa zagotovo drži:
🧡Vsi se v sproščenih, ljubečih in ustvarjalnih odnosih počutimo bolje kot v odnosih, kjer je veliko napetosti, godrnjanja in pritoževanja. 🧡Kako pa tak odnos ustvarimo, je odvisno od vsakega posameznika.