Odgovorno starševstvo: Karantenska aktivnost (avtor: Jerneja in Klemen Renko)

Včeraj smo omenili, da je karantena lahko idealna priložnost, da starši otrok z zaostankom v razvoju prevzamemo aktivnejšo vlogo pri spodbujanju razvoja. Nekateri od njih so otrokov razvoj v celoti prepuščali obravnavam zunanjih terapevtov, zato se lahko v tem obdobju počutijo prikrajšane, saj so terapevtske obravnave v času karantene v veliki večini odložene za nedoločen čas.
Šolarji so v teh dneh zaposleni z delom, medtem ko otroci iz vrtca nimajo vsakodnevnega urnika in nalog, ki jih morajo opraviti. Zato so tudi starši predšolskih otrok postavljeni pred izziv, kako otroke motivirati za posamezne aktivnosti ali kako jih naučiti samostojne igre.
🌞
Starši v obdobju samoizolacije lahko prevzamemo aktivno vlogo pri spodbujanju otrokovega razvoja. Lahko smo namreč otrokovi najboljši učitelji, saj svojega otroka najbolje poznamo, hkrati pa imamo močno motivacijo, da mu pomagamo maksimalno razviti njegov potencial.🌞
Z redno vsakodnevno triurno vadbo lahko npr. našemu otroku zagotovimo skoraj 100 ur vadbe mesečno in tega v večini primerov ne more opraviti nihče drug kot otrokovi starši. Otrokov napredek je v takem primeru običajno očiten.
Starši, ki že delajo doma s svojimi otroki z zaostankom v razvoju, nama večkrat pripovedujejo, kako njihovi otroci uživajo med učenjem skozi igro, hkrati pa veliko hitreje napredujejo, mnogi celo ujamejo svoje vrstnike. Logično, saj so:
🧡njihovi možgani neprestano na preži in
🧡ker so v domačem okolju otroci sproščeni,
🧡 informacije tudi odlično sprejemajo.
Cilj priprave in izvajanja razvojnega vadbenega programa je torej hitrejši razvojni napredek našega otroka. Vadbeni program se pripravi na osnovi temeljite evalvacije. Pri pripravi programa je potrebno izbrati ustrezen sklop stimulacij, ki bodo otroka pripeljale do hitrejšega napredka. Stimulacije je potrebno umestiti v vsakodnevni urnik in jih redno izvajati. Vadba mora zajemati, senzorni in motorični del, kasneje, pri starejših otrocih, mora biti usmerjena tudi v intelektualni in socialni razvoj.
Otrok tako prejema vadbo, ki krepi njegovo trenutno najnaprednejšo spretnost posameznega senzoričnega ali motoričnega področja, vadbo, ki izboljšuje kvaliteto te njegove spretnosti, in vadbo, ki ga spodbuja k osvajanju spretnosti naslednje razvojne stopnje.💪 Primer: na področju grobe motorike naj otrok, ki je osvojil kobacanje, čim več kobaca, dodatno izvaja vadbe, ki bodo tehniko njegovega kobacanja še izboljšale, in vaje, ki ga bodo spodbudile, da bo pričel sam od sebe vstajati na noge.
🤸‍♀️V času karantene, ko so naši otroci s težavami v razvoju doma, je torej idealna priložnost za družine, da se preizkusimo z vadbenim programom v domačem okolju.
🤸‍♀️Enako velja za družine predšolskih otrok, še posebej za take z otroki, ki sicer nimajo razvojnega zaostanka, pač pa morda le delujejo nerodno, njihova hoja ni stabilna, predmeti jim uhajajo iz rok, pregrobo uporabljajo svojo silo, težko sedijo mirno na stolu, mečejo stvari okrog sebe, imajo težave pri pisanju, jih moti hrup in se težko umirijo, pogosto jočejo, so izrazito hiperaktivni ali izrazito pasivni ipd. Tako vedenje lahko kaže na težave v procesiranju in integraciji senzornih dražljajev.
Pogosto se za tak način dela zanimajo tudi mamice kmalu po porodu oz. v času porodniškega dopusta, čeprav njihov otrok nima razvojnih težav. Preprosto si želijo, da bi njihov otrok dobil spodbudo na vseh področjih razvoja, hkrati pa dobijo uporabne nasvete, kako otroka spodbujati skozi igro. Taki otroci potem seveda napredujejo z neverjetnim tempom.
Izkoristite čas v karanteni in poskrbite, da bo vaš otrok dobil optimalno ponudbo za razvoj lastnih možganov, hkrati pa se bo zabaval in ne bo imel občutka, da se uči ali da nekaj dela pod prisilo.