Najbrž si mislite, da spremeniti svoj način razmišljanja ni tako zelo lahko. Mogoče res ni, se pa vsekakor da. Iz lastnih izkušenj vam povem, da je bila to najboljša rešitev, ko sem v nekem obdobju želela spremeniti okoliščine. Izčrpana od začetnih slabih napovedi za lastnega otroka, sporočil, naj si prav veliko od hčerkinega napredka ne obetamo, iskanja rešitev, kako ji pomagati, pomilovanja s strani okolice …
Ko v življenju naletimo na stresno situacijo, se pogosto zgodi, da o tem veliko premišljujemo in govorimo. Zdaj vem, da to ni najbolj pametno. Vse se namreč začne z eno samo drobno negativno mislijo …
Če sva z možem hotela živeti naprej mirno in zadovoljno življenje, sva morala PREUSMERITI najine MISLI. Slabe občutke, ki so bili seveda posledica nenehnih skrbi zaradi neobetavnih napovedi, sva morala negativne misli čim prej pregnati. Takrat sem prebrala ogromno literature in še danes mi stavki iz knjig velikokrat pomagajo, da se spet zberem in prikličem dobro počutje. Dejstvo je, da če razmišljamo negativno, se bo to pojavilo v našem življenju. Bolj smo zaskrbljeni, več negativnih misli se nam poraja v glavi. Način razmišljanja postane naše življenjska izkušnja.
Še posebej mame smo občutljive, besede nas pogosto prizadenejo, sploh če gre za otroke. Pa naj bo to izjava, da ne bo nikoli hodil, ali pa komentar, da se v šoli nesramno obnaša do sošolcev. Treba se je torej tudi naučiti, kako nas take izjave več ne ganejo. Meni je uspelo tako, da sem o vseh teh ljudeh, ki so me jezili in spravljali v obup, prenehala razmišljati negativno. Ugotovila sem namreč, da s svojimi mislimi najbolj škodujem sebi. Tako pač je; VEČ LJUBEZNI ČUTIMO V SEBI, VEČ JO ODDAJAMO … in tako so se okrog naše družine začeli zbirati ljudje, ki razmišljajo pozitivno, ki verjamejo, da se vsaka okoliščina v našem življenju lahko spremeni in da brezupnih situacij ni.
Ob tem naj poudarim, da je pomembno, da tako razmišljata oba starša. Otrok potrebuje ob sebi oba, sploh če gre za otroka s težavami v razvoju. Misli kot … zakaj nimam zdravega otroka … vsi imajo prosti čas, jaz pa ga nimam … vsem je lahko, mene pa vsak dan samo skrbi … je treba takoj izbrisati iz glave. Treba se je osredočiti na stvari, ki jih že imamo, in biti zanje HVALEŽNI.
Priznam, da me včasih še vedno odnese in se slabe misli prikradejo. Takrat se ustavim, grem na kratek sprehod in se trudim priklopiti na “drugo frekvenco”. Včasih se mi je zdelo vse to za lase privlečeno; ampak iz izkušenj potrdim, da to deluje.
Seveda ni dovolj, da samo razmišljamo, treba je začeti tudi delati – pridobivati novo znanje, spoznati novo metodologijo ipd. ter aktivnosti z otrokom prenesti v vsakodnevno življenje.
Zelo nam pomaga, če si natančno predstavljamo naš cilj. V mislih si ustvarimo sliko (npr. z otrokom, ki so mu napovedovali, da ne bo hodil, se sprehajamo, tečemo in se lovimo po travniku) in poskusimo občutiti veselje, radost, ljubezen, kot da se nam to dogaja v tem trenutku. NI NAM TREBA VIDETI CELOTNE POTI, VIDETI PA MORAMO V SVOJ CILJ. To naredimo vsak dan za nekaj minut.
»… Zaprite oči in vizualizirajte, da želeno že imate, in to tudi resnično začutite. Potem odprite oči in se osredotočite na tisto, za kar ste hvaležni, ter pri tem uživajte.« (Jack Canfield)
Ko torej sprejmemo, da je starševstvo način življenja, in smo srečni, ko preživljanje popoldnevov z otroki postane naš hobi, NAŠE ŽIVLJENJE POSTANE ENO SAMO VESELJE. Ko začnemo imeti radi naše življenje in ko se osredotočimo na stvari, ki jih ljubimo, občutimo LJUBEZEN. In potem doživimo, da se ljubezen in veselje vračata k nam …
Takrat smo pripravljeni, da otroku pripravimo popoldansko zabavo, ki je nikoli ne bo pozabil …