Pri svojem delu izhajava iz dejstva, da otroški možgani predvsem v zgodnjem obdobju življenja potrebujejo “celostno obravnavo”. Kaj to pomeni? Preprosto: da otroku pripravimo stimulativno okolje, znotraj katerega spodbujamo razvoj na področju senzorike (vizualno, slušno, taktilno, vestibularno in propriceptivno), gibanja (groba in fina motorika) ter posledično razvoj govora in kognitivnih procesov. Vsekakor pa pri tem ne smemo zanemariti fiziološkega dela, npr. zdrave prehrane in čistega okolja.
Vsi dobro poznamo čutila, ki omogočajo sprejemanje informacij iz okolice; npr. oči nam omogočajo sprejemanje vidnih dražljajev, ušesa slušnih, nos vohanje, usta okušanje, dotik prepoznavanje različnih materialov. Sta pa pomembna še dva senzorna sistema: proprioceptivni in vestibularni. Proprioceptivni sistem omogoča zaznavanje položaja telesa ter pravilno doziranje pritiska, sile, moči, ki jo potrebujemo v vsakdanjem življenju. Vestibularni sistem pa pri otroku razvija koordinacijo in ravnotežje, pozornost in koncentracijo, sposobnost umiritve, boljšo organiziranost in je hkrati ključ do kognitivnih nalog, torej branja, poslušanja, reševanja problemov.
Najbrž ste se vprašali, zakaj govoriva o stimulaciji, če pa so pred nami prosti dnevi, počitnice … Zato, ker SE MOŽGANI RAZVIJAJO Z NJIHOVO UPORABO. Zakaj ne bi torej razvijali naprej, kar ste pridelali med letom? Otroci vam bodo hvaležni, a le, če jih boste spodbujali skozi IGRO, na privlačen in zabaven način.
Če se otrok uči z igro, si stvari lažje in bolje zapomni in ni pod stresom, ko pride do preverjanja znanja. Med igro razmišlja, povezuje, rešuje probleme, naučeno znanje pa sproščeno povezuje. In to je temelj funkcionalnega znanja.
V prispevke, ki sledijo, bova med nasvete zapakirala ideje, kako spodbujati celoten senzorni sistem pri otroku. Zato bodo nasveti namenjeni vsem staršem: če torej vaš otrok ne zaostaja v razvoju in ne spada v kategorijo otrok s posebnimi potrebami, boste vseeno lahko uporabili nasvete, kako ga spodbujati skozi igro. Pogosto namreč v vrtcih in šolah srečamo otroke, ki npr. delujejo nerodno, njihova hoja ni stabilna, predmeti jim uhajajo iz rok, pregrobo uporabljajo svojo silo, težko sedijo mirno na stolu, mečejo stvari okrog sebe, imajo težave pri pisanju, jih moti hrup in se težko umirijo, pogosto jočejo, so izrazito hiperaktivni ali izrazito pasivni ipd. Tako vedenje lahko kaže na težave v procesiranju in integraciji senzornih dražljajev.
Tudi med počitnicami torej lahko poskrbite, da bo vaš otrok dobil optimalno ponudbo za razvoj lastnih možganov, hkrati pa se bo zabaval in ne bo imel občutka, da se uči ali da nekaj dela pod prisilo.