Tole pa moram napisati. Zakaj? Ker me po oddaji Zvezdana z gosti, kjer sem bila gostja, veliko ljudi sprašuje, kam hodi v šolo naša Nina.
Kdor me vsaj malo pozna, ve, da sem velika zagovornica inkluzije. Svet je raznolik. In prav je tako. Vsak od nas je poseben na svoj način. Nina se med otroki, ki nimajo takšnih izzivov kot ona, počuti odlično. Rada jih opazuje, se od njih uči in ob njih raste. Seveda so nam svetovali, naj jo vključimo v okolje otrok s podobnimi izzivi, kar je za marsikoga dobra rešitev. A pri Nini se je izkazalo, da se v takem okolju ni dobro počutila. Po treh obiskih je bila tesnobna, žalostna, brez volje. Takrat smo se odločili, da bomo poslušali njo. In prekinili. Nina torej nikoli ni obiskovala razvojnega vrtca ali šole s prilagojenim programom. Prvih šest razredov je končala v OŠ Montessori, potem pa smo jo vključili v manjšo skupnost z montessori pristopom – Kajžica. Tam se je dobro znašla, saj v manjših skupinah lažje funkcionira. Trenutno pa je del čudovite skupnosti v lokalnem okolju, skupnosti F.E.N.I.K.S. V obeh zadnjih primerih gre za skupnost otrok, ki so uradno vpisani v šole in opravljajo izpite ob koncu leta, sicer pa se učijo v manjših, podpornih okoljih. In čisto povsod je bila lepo sprejeta, nikjer ni doživljala niti najmanjših frustracij, obožuje vse predmete in je hvaležna, da je lahko del šolskega procesa in da se vsak dan česa novega nauči.
Tako je še danes. Težko izrazim, kako hvaležni smo vsem, ki Nino podpirate na njeni življenjski poti. 
Verjamem pa, da tudi sama k temu nekaj prispevam. Od vsega začetka prevzemam odgovornost nase in od učiteljev nikoli ne pričakujem, da bodo oni tisti, ki jo morajo vsega naučiti. Hvaležna sem za vsak trud, ki ga vložijo, za vsak nasvet, nalogo, projekt, material, ki ga potem doma prilagodim Nini – na načine, ki jih razume in ji ustrezajo.
Ogromno sodelovanja je potrebnega v takih primerih. In še danes je tako. Se pa seveda zavedam, da je verjetno meni lažje, ker sem učiteljica, in da je za mnoge starše to precej večji izziv. Sem si pa kot življenjsko prioriteto vzela nalogo, da pomagam Nini pri napredku na vseh področjih.Vse to iz enega samega razloga: ker si ona to tako zelo želi. Ker jo želja po znanju žene naprej.V svetlejšo prihodnost.