O MENI

Rada se družim. Pravzaprav si ne predstavljam, da moj poklic ne bi bil povezan z ljudmi. Delo z mladimi, nadobudnimi, zabavnimi najstniki me navdihuje. Občudujem jih, ker tako zelo hrepenijo po samostojnosti, hkrati pa potrebujejo veliko nežnosti in ljubezni.

Vedno so me zanimali posebni otroci. Po končani gimnaziji sem razmišljala o študiju specialne pedagogike, a ne vem, kaj me je zaneslo na filozofsko fakulteto. Najbrž je imel nekdo z mano načrte in mi je posebnega otroka poslal nekoliko kasneje. Tako mi zdaj ni dolgčas, saj je moje življenje prepleteno s poučevanjem, pisanjem, predavanji in z izzivi otrok s težavami v razvoju.

Z možem sva skupaj že enaindvajset let. Kar je, ojoj, več kot polovica mojega življenja. Pa se mi sploh ne zdi tako dolgo. Najbrž zato, ker je življenje z njim dinamično.

On in najini punci sta zame na prvem mestu. Radi se potepamo in odkrivamo vedno nove kraje in spoznavamo nove ljudi. Poleti si privoščimo dolg dopust in takrat se najraje sproščamo pred šotorom v prijetnih borovih gozdičkih.

Stilno opremljeni prostori me navdihujejo, še posebej detajli, ki v sebi nosijo zgodbe. Zelenje na vrtovih in neskončne živahne barve cvetlic me pomirjajo.

Ni lepšega kot sprehod skozi gozd, če se ob hitri hoji v hrib pospeši bitje srca, pa še toliko bolje, ker potem težave postanejo rešljive, strahovi pa ostanejo na vrhu hriba.

Navdušujejo me pogumni ljudje s pravimi idejami. Ljudje, ki spreminjajo svet in verjamejo, da lahko premikajo meje. Seveda pa ne za ceno zdrave pameti.

Z ljudmi, ki mi jemljejo energijo, se ne družim prav pogosto. Proste trenutke raje preživljam s tistimi, ki me spravijo v smeh, ki mi s svojo duhovitostjo, prijaznostjo, kreativnostjo polepšajo dan. Hej, super ste!

Iskrenost. To še posebej cenim. Nikoli se ne pretvarjam in vedno naravnost povem svoje mnenje. Vem, da sem prav zaradi tega kdaj koga že prizadela. Pa ni bilo slabonamerno. Taka pač sem in sem zato hvaležna, kadar tudi drugi meni pokažejo ogledalo.

Pravzaprav težko govorim o sebi. Lahko pa povem, da v svoje delo vedno vložim vso energijo, ki jo premorem. Da sem vesela in se v resnici veliko smejem. Jokam zelo redko, do solz me navadno pripeljejo ganljive zgodbe velikih ljudi. Da ima moj dan premalo ur. Zavedam se, da na tem področju potrebujem resno svetovanje. Verjamem, da se bom tudi tega naučila. Verjamem zato, ker sem pozitivna. Kaj pa mi preostane drugega?

Menda v življenju ni naključij. Vedno bolj se mi zdi, da se mi je vse zgodilo z določenim namenom. Prav zato si dovoljujem odpirati nove dimenzije v življenju.

Otroci so neverjetni, tisti s težavami v razvoju pa mi predstavljajo poseben izziv. Nikoli, res nikoli, jih ne podcenjujem. Uživam, ko opazujem otroke, kako se z dušo in telesom učijo življenja. Krasni so! Prepričana sem, da vsak od njih lahko izkoristi vse svoje potenciale, če le ima starše, ki mu pripravijo stimulativno okolje, poznajo prave prijeme in so, če je treba, pripravljeni zanj žrtvovati veliko svojega časa.

Vem, da je delo z otroki moje pravo poslanstvo. Zato bom svoje znanje, izkušnje in ideje z veseljem delila z vami na svojem bloguFB strani in, če boste želeli, preko osebnih srečanj.