Kdo oblikuje svet, v katerem živimo? Kakšen svet zapuščamo našim otrokom?
Zdi se, kot da smo se ljudje zaradi želje po moči in nadvladi preveč oddaljili od tistega, kar nas dela ljudi. Pozabili smo, da moč ni v tem, da drugega obvladujemo, utišamo ali si ga podredimo, ampak v tem, da znamo prisluhniti, poskušati razumeti in tudi takrat, ko se ne strinjamo, ohraniti spoštovanje.
Verjamem, da bi bil svet drugačen, če bi bilo več prostora za ljubezen, sočutje, odpuščanje in strpnost. Če bi znali pogledati onkraj lastnih interesov in se vprašati ne le, kaj je dobro zame, temveč tudi, kaj je dobro za vse nas.
In če tisti, ki bi morali biti zgled, to niso, smo lahko zgled mi sami. Spremembe se namreč začnejo v naših odnosih, v besedah, ki jih izbiramo, v načinu, kako rešujemo nesoglasja, in v pripravljenosti, da se kljub razlikam ne nehamo spoštljivo pogovarjati.
Morda pa se Dalajlama ne moti: »Pri inteligenci smo vsi ljudje enaki. Menim pa, da imajo ženske več občutka za skrb za dobro drugih. Zato bi moralo več žensk prevzeti pomembnejšo vlogo. Resnično mislim, da bi bil svet varnejši. […] Morda bi bilo v prihodnosti primerneje, če bi imeli žensko Dalajlamo. Če bo večina svetovnih voditeljev žensk, bomo morda imeli na svetu več miru.« (Dalajlama v dokumentarnem filmu Modrost sreče)
Ne zato, ker je to rekel Dalajlama, ampak ker smo očitno vsaka po svoji poti prihajale do podobnih spoznanj, nas je usoda povezala … štiri ženske, ki smo se prepoznale v pogledih na svet, izkušnjah in vrednotah, kot da bi govorile skupen jezik. Iz tega srečanja se je začela rojevati knjiga. Vsaka je prispevala svoj del, vse pa povezuje želja, da širimo ljubezen in povezujemo ženska in moška srca. 
Foto: Leon Metelko / Studio Železna
Morda ne moremo spremeniti sveta čez noč. Lahko pa začnemo pri sebi.