Leto 2020 je res nenavadno. Tudi naš dopust je letos malo drugačen. Nič pohajkovanja po neraziskanih deželah in odkrivanja zgodovinskih ali sapojemajočih naravnih znamenitosti. Kar pa ne pomeni, da ni lepo.
Pravzaprav je izjemno nostalgično. Počutim se kot v otroštvu, ko smo s starši hodili na hrvaško obalo v sindikalno prikolico. Kamor se obrneš, slovenska beseda. Sem in tja srečaš kakega Nemca ali Nizozemca. Škržati še vedno pojejo v svojem čudovitem slogu, borovci pa nas omamljajo s skrivnostnim vonjem. Večerni sprehodi s postankom na mini golfu in kepici sladoleda odpirajo nove teme za pogovore in pišejo nepozabne trenutke. Le gneče ni nobene (kar nas zanesljivo varuje pred virusom in smo bolj varni kot doma:)
Pri vsem tem pa me najbolj pomirja to, da SESTRSKA LJUBEZEN OSTAJA MOČNA, KJER KOLI ŽE SMO.