?December, čarobni in praznični čas, ko zažari na milijone drobnih luči. Okrašene izložbe, razsvetljena mesta, pričakovanja, obdarovanja in želje. Ljudje kupujemo darila, pišemo voščilnice, pečemo potice, ob pisanih stojnicah nazdravljamo s prijatelji.
Že Aristotel je govoril, da je človek družbeno bitje, ki za svoj obstoj potrebuje druge ljudi. In prazniki so brez dvoma namenjeni druženju z družinskimi člani in s prijatelji. Da smo skupaj, se veselimo, da dovolimo svojim čustvom, da pridejo na dan, da iskreno povemo tudi kaj, kar ni prijetno. ??
Pogovori s prijatelji nas sproščajo, preprečujejo osamljenost, krepijo naše psihološko zdravje. Zato je pomembno, da z njimi ohranjamo stike, četudi je to redko. Zadnjih nekaj let se mi dogaja, da se v mojem življenju spet pogosteje pojavljajo stari prijatelji, hkrati prihajajo novi. Nekaj se jih je priklopilo na druge frekvence, a najbrž je tako prav. Mogoče se tudi z njimi še nekje in nekoč spet srečam.?
Prava prijateljstva prenesejo vse skušnjave, ki jih prinaša čas. Zato danes vem, kdo so moji pravi prijatelji. Tisti, stari, ki me niso zapustili, ko nisem imela časa zanje, in ki razumejo, da obstajajo ovire, ki nam jih je življenje postavilo na pot, in zato odpustijo dolge premore med druženji. Rada jih imam. Oni so namreč ostali z mano takrat, ko sem bila najbolj na tleh, in so z mano še zdaj, ko sem zadovoljna, pomirjena, srečna.? Že Shakespeare je zapisal, da je »… prijatelj tisti, ki pozna tvoje bistvo, razume, kaj si prestal, sprejema, kaj si postal, in ti kljub temu dovoli, da še rasteš.«
Rada imam tudi vse tiste nove … naključne mimoidoče … ki so danes veliko več, kot samo to. Združila nas je podobna izkušnja, in to prav taka, zaradi katere se nam je svet sesul na drobne koščke. Danes jih skupaj sestavljamo, smiselna urejenost naših svetov je vse bolj očitna.?
?Hvaležna sem, da mi je življenje podarilo možnost, da ga preživljam z ljudmi, ki so s svojim življenjem zadovoljni in v sebi izpolnjeni. Ki razumejo moje razmišljanje in poznajo moje slabosti. Se smejejo mojim šalam, podpirajo moje ideje in mi pomagajo razjasniti misli ter jih postaviti na pravo mesto. Znajo podajati in sprejemati kritike, ki so utemeljene in še vedno pozitivne. S svojo energijo me spodbujajo na poti do željenih ciljev in trudim se, da jim vse to vračam. Pred njimi sem lahko taka, kot sem. Brez maske.
Prav v teh prazničnih dneh imamo priložnost, da iz globin potegnemo na dan vse tisto, kar čutimo v sebi. Morda se zgodi, da se v našo dušo prikrade tudi osamljenost, ki se prav v prazničnem vzdušju včasih najbolj razživi in načenja dušo. ?
Takrat se spomnite na stare ali nove prijatelje in jih pokličite. In veseli vas bodo, kajti ne glede na to, da smo ljudje različni, obstaja nekaj, kar nas nedvomno druži.
?Vsak od nas čaka na ljubezen.
?Vsak od nas hrepeni po bližini, razumevanju in si ob sebi želi nekoga, s katerim bi lahko delil vesele trenutke ali lažje prebrodil boleče.
?Vsak od nas si želi, da bi ljudje v njem videli luč, ki kljub temu, da ne sveti vedno z največjo močjo, odganja strah in prinaša upanje.
Tako preprosto je to. ?