Knjiga obrazov

Te dni mineva tri leta, odkar obstajam na Facebooku. 🥰Takrat nisem več mogla držati v sebi vseh misli in občutkov, ki so se rojevali v meni, odkar se je rodila mlajša hči Nina. In niti najmanj se nisem zavedala, da se začenja novo poglavje v mojem življenju.

Facebook, knjiga obrazov.😲Nekateri menijo, da je škodljiv in slabo vpliva na ljudi, a se v celoti s tem ne morem strinjati. Seveda je odvisno od posameznika, kako ga uporablja. Če ne drugega, nas prijazno spomni vsaj na rojstne dneve znancev, na katere bi sicer ob vsakodnevnih aktivnostih zlahka pozabili.🎂

Objave na FB-ju največkrat kažejo srečne trenutke življenj različnih ljudi. Če bi verjeli vsem objavam, bi bili prepričani, da je svet čudovit, da smo vsi nenehno srečni in nasmejani. 😝Pred dnevi mi je rekla prijateljica, da raje ni aktivna na nobeni socialni platformi, saj lahko takšno navidezno in nerealno življenje negativno vpliva na njeno dojemanje resničnosti.

Iz istega razloga vse objave jemljem z rezervo. Hkrati pa jih rada preletim in se mi zdi fajn, da so ljudje (vsaj tisti trenutek) zadovoljni; pravzaprav mi je veliko težje zvečer gledati dnevna poročila, ki so večinoma prežeta s slabimi novicami. Na vsak način pa me najbolj pritegnejo objave, v katerih ljudje pripovedujejo, kako so na primer po težki življenjski izkušnji spet našli smisel življenja. To se mi zdi spodbudno. 🤔

Sama sem tedaj, ko mi je bilo najbolj težko, hrepenela po zgodbah s srečnim koncem. Ali vsaj približno rešljivim koncem. Najbolj so me navdihnile pripovedi ljudi, ki jim v življenju ni bilo lahko, ki so doživeli nesreče, se borili z boleznimi, s smrtjo bližnjih … in so na koncu spoznali, da vsaka težka preizkušnja prinese osebno rast in te izpopolni bolj, kot bi te srečno, lahkotno življenje, postlano z rožicami.🍀