Odgovorno starševstvo: Grobomotorična spodbuda (Avtor: Jerneja in Klemen Renko)

Neredko beremo komentarje, kako narobe je, da otroci v času pouka veliko sedijo. No, med počitnicami ste na potezi starši: POSKRBITE, DA SE BODO VAŠI OTROCI VELIKO GIBALI. POSKRBITE, DA SE BODO VELIKO IGRALI. Pa seveda ne govoriva o računalniških igricah. ?

Mnogi otroci se bodo udeležili različnih poletnih taborov, kjer se bodo urili v motoričnih spretnostih, se učili tujih jezikov, likovno ustvarjali in tako naprej. Če vaš otrok te možnost nima, se lahko znajdete sami in mu predlagate različne aktivnosti. Še bolje pa, če se kdaj pa kdaj igrate skupaj z njim.

Vse spodaj naštete dejavnosti spodbujajo boljše ravnotežje, koordinacijo, vizualno percepcijo oz. razvijajo kompleksne motorične gibe in aktivirajo dele možganov, ki so pomembni za kognitivne procese.

Katere dejavnosti priporočava?

– Hoja in tek po različnih terenih: ravnina, hrib, travniki, gozdne poti, stopnice itd.

– Hoja po ozkih poteh, gredeh, robnikih itd.

– Plezanje po drevesih, otroških igralih, plezalnih stenah, lestvah.

– Skakanje čez ovire, npr. čez kamne, drevesne korenine, umetno postavljene ovire (poligon), skakanje na trampolinu, jogiju, kavču, skakanje čez kolebnico itd.

– Guganje na gugalnicah, drsanje po toboganu na vse načine, vrtenje in zibanje (spomnite se, kako so nas včasih vrteli starši in nas metali v zrak), vrtenje okoli svoje osi, kotaljenje po hribu navzdol, obešanje na drogu (z glavo navzdol), dirkanje v položaju samokolnice, jahanje konja itd.

– Uporaba poganjalca na dveh kolesih, kolesa, skiroja, rolerjev.

– Plavanje, skakanje v vodi, metanje v vodo, potapljanje itd.

Poleg tega pobrskajte po spominu in iz naftalina potegnite družabne igre v naravi, tiste, ki smo se jih igrali mi, ko smo bili otroci. Se spomnite iger, kot npr. Zemljo krast, Med dvema ognjema, Slepe miši, Ravbarji in žandarji, Okamenele babe, skrivalnice, ristanc ali gumitvist? Veliko se žogajte, igrajte badminton, tenis, namizni tenis, mini golf … ?

Če imate doma še dojenčka ali malčka, ki ne hodi, pa poskrbite, da bo večino dneva preživel na tleh, v položaju na trebuhu. Okrog njega položite igrače, da bo imel željo, da jih bo zagrabil, torej željo, da se bo premaknil. Tla naj bodo varna, topla, čista. Če malček že plazi ali kobaca, mu pripravite prostor tako, da se bo lahko čim več premikal. In še nasvet: plazite ali kobacajte skupaj z njim. Če hodi ob opori, mu omogočite, da se bo lahko ob opori premikal po prostoru, torej nastavite nizke mizice, omare, stole – ustvarite privlačen poligon. Izogibajte se uporabi različnih stolčkov, gugalnikov oz. naj bo tega čim manj. Na sprehodih otroka raje nosite v naročju, da čuti vaše gibanje in krepi mišice celotnega telesa; voziček uporabljajte le takrat, ko vaš otrok spi ali pa imate polne roke vrečk iz trgovine in ga ne morete nositi.

Otroci, ki imajo težave s proprioceptivnim in vestibularnim sistemom, namreč rabijo veliko vrtenja, nihanja, guganja, skokov z višine, spuščanja po toboganu, plezanja … Če otrokom vse to omogočimo, potem bolje obvladajo svoje telo v prostoru, izboljša se pozornost, koncentracija, kontrola vedenja, čustvovanja, s tem pa otrok lažje vstopa z ostalim svetom v komunikacijo in z vrstniki v igro, kar vpliva tudi na govorno-jezikovni razvoj.

Mnogi starši so pri tem preveč zaskrbljeni, da ne bo prišlo do poškodb. Vsekakor je treba posrbeti za varnost, vendar v mejah zdrave pameti. Nič ni narobe, če otrok kdaj pade in se malo opraska. Tudi mi smo preživeli marsikakšno takšno poškodbo, ni res? ?