Otrok ima po rojstvu refleksni prijem, ki kasneje izgine in otrok pridobi sposobnost poseganja po predmetih in sposobnost prijemanja. Tako lahko začne sam raziskovati svet okoli sebe. Zato je zelo pomembno, da ima že dojenček okoli sebe na voljo predmete, ki v njem vzbujajo željo po dotikanju, premikanju. Kasneje se začne s predmeti igrati, jih preprijemati, uporabljati obe roki hkrati. Počasi se razvije pincetni prijem, koordinacija roka–usta je vedno boljša; le-ta se izboljšuje tudi pri hranjenju, ko otrok začne samostojno uporabljati žličko, s katero navdušeno nosi hrano v usta. Obstaja pa tudi mnogo iger za dojenčke in malčke, kjer urijo finomotorične spretnosti, npr. ropotuljice, metanje predmetov skozi luknjice, tolkač s kroglicami, sestavljanje s kockami ipd.
Otrok kmalu v prvih letih življenja pokaže željo po sodelovanju pri vsakodnevnih opravilih. Izkoristite to njegovo občutljivo obdobje in mu dajte priložnost, da skupaj z vami zalije rože, pripravi in pospravi mizo, pomete tla, pospravi v pomivalni stroj, pobriše prah ipd. Četudi pri tem ne bo natančen, bo vadil prefinjene gibe in dela opravil vsak dan bolj precizno. Hkrati bo postajal vedno bolj samostojen, samodiscipliniran, sistematičen, organiziran in samozavesten.
Za optimalen razvoj grafomotoričnih spretnosti otroka pa je seveda zelo pomembna taktilna zaznava. Tip je čut, s katerim dobivamo taktilne informacije o predmetih in ima zelo pomembno vlogo pri razvoju finomotoričnih spretnosti, npr. risanju, pisanju in drugih ročnih spretnostih, vpliva pa tudi na razvoj grobomotoričnih sposobnosti in govora.
Če ima npr. otrok slabo razvit taktilni sistem, mu ponudimo igrače raznih tekstur, teže, oblike. Tako torej razvija fino in grobo motoriko. Procesiranje in povezovanje občutkov iz taktilnega, proprioceptivnega in vestibularnega sistema pa skupaj z vsemi ostalimi senzornimi sistemi otroku omogoča, da uspešno obvladuje vsakodnevne aktivnosti.
Kaj vse lahko otroci počnejo med počitnicami, da bodo razvijali taktilni čut in posledično urili fino- in grobomotorične spretnosti? Glede na to, da je čas poletja, je možnosti veliko:
– Veliko naj hodijo bosi. Bosi naj hodijo in tečejo po različnih terenih, bosi naj skačejo gumitvist, hodijo po robnikih, travnikih, plezajo po drevesih ipd.
– Igrajo naj se v peskovniku, z mivko ali kamenčki na plaži, rišejo naj s kredami po ulici, barvajo kamenje, ustvarjajo s prstnimi barvami, z glino, plastelinom in drugimi senzornimi materiali, pečejo piškote itd.
– Spoznavajo naj naravne materiale in naj se igrajo igro Ugani, kaj je v škatli – predmete morajo uganiti zgolj z golimi rokami, brez da bi jih videli.
– Navidezno pisanje črk in številk ali drugih simbolov (s prstom) po hrbtu zna biti za otroke prav zabavno.
– Zanimive so tudi vtikanke, gobelini, šivanje, kvačkanje, nizanje perlic na vrvico, različni mozaiki oz. žebljički z barvnimi kapicami, izdelovanje nakita, striženje, metanje frnikol ipd.
– Glede na to, da se bo vsem manj mudilo kot med šolskim letom, pa je čas počitnic primeren tudi za učenje zapenjanja in odpenjanja gumbov ter zadrg in zavezovanja vezalk.
Do vstopa v šolo naj bi si otrok znal sam zavezati vezalke, pravilno držati svinčnik, uporabljati škarje, zapenjati in odpenjati gumbe, zadrgo, uporabljati ključe in tako naprej. Včasih imajo otroci s tem težave in neredko so vzrok preveč ustrežljivi starši. S tem otroku ne delajo usluge, pač pa mu onemogočajo, da bi si nabral kilometrino in tako prej osvojil določeno aktivnost. Če otroka spodbujamo k samostojnosti, bodo njegovi izdelki vedno lepši in popolni, njegova samozavest in samopodoba pa vedno višji.