Vizualna stimulacija
Senzorične poti pri otroku rastejo in se razvijajo, ko je prisotna primerna vidna, slišna in taktilna stimulacija.
Svetlobni refleks pri novorojenčku opazimo, ko je le-ta izpostavljen svetlobi in se zenice zožijo kot odgovor na svetlobo. Prej ko ta refleks dozori, prej dojenček razvije sposobnost za zaznavanje orisa in kasneje tudi detajlov. Enako je s slušnim refleksom; prej začnemo z izvajanjem slušne stimulacije, prej razvije sposobnosti za razlikovanje in identifikacijo glasov ter drugih zvokov iz okolja. To pomeni, da je dojenček sposoben videti podrobnosti tedne ali mesece prej, kot bi se to zgodilo, če bi bil prepuščen le naključni stimulaciji.
Kako lahko krepimo vizualno področje?
– Stimulacija s kontrasti (vedno se sprašujem, zakaj starši opremijo sobo za punčke v pastelno roza barvi, sobo za fante pa v svetlo modri, saj je znano, da je za stimulacijo in razvoj možganov pomembno spodbujanje kontrastov).
– Stimulacija z različnimi igračami, slikami – slike naj bodo jasne in nazorne ter primerne velikosti.
– Sledenje predmetu (levo, desno, navzgor, navzdol, diagonalno).
– Uporaba ležeče osmice, ki spodbuja razvoj spretnosti usklajenih gibanj oči in rok (navzgor, navzdol, levo in desno) ter spretnosti prečkanja sredinskega polja, ki so pomembne za učenje branja in pisanja ter tudi za zbrano, koncentrirano sledenje pouku.
– Zabavne vaje v revijah, ki jih kupite v vsaki trgovini in spodbujajo vidno zaznavanje in razlikovanje, npr. iskanje razlik med slikami, povezovanje pik, reševanje križank, iskanje skritih predmetov, razvrščanje itd.
– Za organizacijo in načrtovanje dejavnosti uporabljajte slikovno-besedne urnike.
– Ležanje na odeji v travi ali ob obali in opazovanje zvezd na nebu.
– Ko otrok zna brati, pa seveda spodbujajte BRANJE. To je nekaj najlepšega, kar lahko vzgojite pri otroku. Ko otrok bere, bogati besedni zaklad in pridobiva znanje o okolju, ljudeh in njihovi kulturi, naravi, zgodovini in tako lahko bolje razume svet okoli sebe. Knjiga otroka pomirja, sprošča ali navdihuje.
– Preprečite ali vsaj maksimalno časovno omejite uporabo tehnologije, torej računalnika, tablice ali telefona.
Slušna stimulacija
Vsako leto je več otrok, ki imajo težave s pozornostjo in koncentracijo pri poslušanju (pozornost je osredotočenost na določen predmet, koncentracija pa pomeni pozornost, usmerjeno v dojemanje in oblikovanje zaznavnih miselnih vsebin, dogodek, idejo ali dejavnost). Pravimo, da imajo odkrenljivo pozornost in kratkotrajno koncentracijo. Takšni otroci težko usmerijo pozornost v trenutku, ko se to od njih zahteva, težko začnejo z delom in ostanejo zbrani do zaključka dela, težko ignorirajo moteče dejavnike in so težko pozorni na več stvari hkrati, skačejo iz ene aktivnosti v drugo, niso zmožno dolge koncentracije, težko sledijo navodilom ipd. Otroci, ki veliko časa preživijo pred računalnikom ali televizijo, imajo pogosteje težave s pozornostjo.
Spretnost poslušanja je veščina, ki jo lahko natreniramo. Mnogi starši izvajajo slušno stimulacijo vsakodnevno, predvsem v zgodnjem obdobju, ko otroku berejo ali pripovedujejo pravljice in druge zgodbe ter pojejo pesmice. Nekaterim otrokom ustreza tudi poslušanje glasbe, npr. otroških pesmi ali pa tudi klasične glasbe. Otrok pri poslušanju brez slikovne podlage krepi in uri slušno pozornost ter koncentracijo, ki ob vsakodnevni rutini postaja vse daljša. Ljudje si menda zapomnimo le 20 % vsega, kar slišimo; če sporočilo spremlja slikovna ponazoritev, pa se zapomnitev izboljša na približno 50 %. Poslušanje pa npr. lahko olajšamo s svojo glasnostjo in hitrostjo govora, z uporabo kratkih in jasnih poudarkov, veliko povemo tudi z lastno govorico telesa, s katero pokažemo, da trdno stojimo za tem, kar govorimo.
Nasveti?
– Otroku vpeljite rutinsko vsakodnevno branje. Berite pravljice, legende, pripovedke, otroške enciklipedije itd. Berite že dojenčku. Mogoče res še ne razume brane ali pripovedovane vsebine, začuti pa vašo melodijo, ton besed, vzdušje. Hkrati mu ob knjigi dajete priložnost, da posluša bogato besedišče, kar je za zgodnji govorni razvoj zelo pomembno. In najbolj pomembno: bodite zgled zvestega bralca.
– Deklamirajte ali recitirajte ali pojte pesmi.
– Seznanite ga z zvoki inštrumentov, skupaj z njim poslušajte zvoke v naravi, v prometu itd.
– Med dejavnostjo pripravite optimalne pogoje za poslušanje: urejen in miren kotiček, primerna svetloba, temperatura in prezračenost prostora itd.
– Preprečite ali vsaj maksimalno časovno omejite uporabo tehnologije, torej računalnika, tablice ali telefona.
?Včasih vprašava starše, kako pogosto se z otroki igrajo družabne igre. Potem ugotovimo, da se za kaj takega med šolskim letom težko najde čas. No, vsaj na dopustu si pa to lahko privoščite. Igrajte se igre, kjer bo vaš otrok uril poslušanje navodil, sprva enostavnih, kasneje vse bolj kompleksnih, npr. Človek ne jezi se, Potapljanje ladjic, Ugani kdo, igre s kartami (Enka, Črni Peter, Remi, Tarok itd.), Brain box, Spomin, Mikado, Pantomima, Activity itd.
Družabne igre so lahko odlična družinska zabava, ob njih pa otroci krepijo vizualno pozornost in se naučijo zmagovati, zgubljati, logično razmišljati, ustvarjati zmagovalne strategije in upoštevati pravila.