Ste morda v teh dneh kdaj pomislili, kako si bo vaš otrok zapomnil tole epidemijo – kot travmatičen čas zaprtosti in stiske ali kot čas, ko mu ni bilo treba vstajati zgodaj zjutraj in ko se je cela družina imela lepo?
?Kako ste vašim mlajšim otrokom razložili, zakaj ne hodijo v vrtec ali šolo? So razumeli?
?Kako pa ste situacijo predstavili starši otrokom, ki imajo primanjkljaje na področju učenja? Otrokom, ki ne slišijo, ne vidijo, ne vzpostavijo interakcije znotraj komunikacije? Kako ste jim razložili, da bodo zdaj nekaj časa z vami doma? Da ne bodo telovadili pri fizioterapevtki in se učili novih glasov pri logopedu? In so razumeli?
VSEM OTROKOM BI NAMREČ MORALI RAZLOŽITI, KAJ POMENI EPIDEMIJA, PANDEMIJA, KARANTENA … Vsak od njih sicer razume drugače. Zato je pomembno, da je naša razlaga domiselna in predstavljena na čim bolj razumljiv način.
Najin svet so družine z otroki, ki imajo kakršne koli primanjkljaje v razvoju. Najina razlaga je, da so to:
– otroci, ki veliko več znajo in vedo, kot pa lahko izrazijo;
– otroci, ki si želijo učenja in samostojnosti;
– otroci, ki nam želijo sporočiti, da zmorejo več, kot si mi predstavljamo in od njih pričakujemo.
?Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pa tovrstne otroke deli na otroke z motnjami v duševnem razvoju, gluhe in naglušne otroke, slepe in slabovidne otroke oziroma otroke z okvaro vidne funkcije, otroke z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirane otroke, otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, dolgotrajno bolne otroke, otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter otroke z avtističnimi motnjami.?
ZDAJ SO VSI TI OTROCI DOMA, V KARANTENI, NIČ DRUGAČE KOT DRUGI, ZDRAVI OTROCI.
Mnogi starši so zdaj zmedeni. Kako tem otrokom razložiti, da to ne bo trajalo večno? In predvsem: KAJ PRAVZAPRAV POČETI Z NJIMI DOMA?
?Ti otroci namreč večinoma niso samostojni in potrebujejo neprestano spodbudo in motivacijo za delo. Poleg tega svoja čustva težje izrazijo z besedami, njihova stiska se lahko kaže skozi vedenjske ali psihosomatske simptome, kar lahko slabo vpliva na medosebne odnose vseh družinskih članov. Dejstvo je, da v trenutnih razmerah ti otroci potrebujejo še več pozornosti, spodbude in nadzora kot sicer.
?Starši imamo precejšen izziv, da to obdobje speljemo kar se da kvalitetno in se učimo novih načinov obvladovanja situacij. Iz komentarjev na socialnih omrežjih lahko razberemo, da se pogosto čuti strah, skrb, jeza. Mnogi starši pogrešajo terapevte, učitelje, svetovalne delavce.
???
Resnica je, da so mnogi starši otrok z zaostankom v razvoju na nek način utrujeni od prehojene poti. Sprva so se morali soočiti z diagnozo, potem premagovati mnoge ovire na poti in si drugače načrtovati življenje. Nekaterim to uspeva do popolnosti, nekateri na tej poti pregorijo. Situacija v povezavi s koronavirusom je zato lahko zanje še dodatna obremenitev, saj kar naenkrat morajo biti kos področjem, ki so jih do sedaj opravljali drugi strokovnjaki. Sami nimajo znanja in idej, kako otroku pomagati, da bo kljub temu v teh dneh napredoval ali vsaj ne nazadoval.
???
No, kakor koli že, obstaja rešitev. Preverjena in preizkušena. Sama namreč že več let delava z družinami, ki se zavedajo, da lahko sami ogromno prispevajo k napredku lastnega otroka.