Vsak otrok se rad uči, če mu je učenje predstavljeno na zabaven način. Kot učiteljica se takoj, ko vidim naveličane učence, vprašam, kaj delam narobe, da niso motivirani. Najbrž v tistem trenutku nisem zanimiva, torej moram spremeniti pristop. Jih zbuditi. Mogoče prekiniti aktivnost z neko drugo akcijo. Ali pa se preprosto udeležiti kakšnega treninga javnega nastopanja.
UČENJE JE IGRA
Enako je doma, ko smo s svojim otrokom. Splača se vložiti veliko truda v motivacijo in se s pripravo zanimivih materialov dobro pripraviti na učenje. Včasih je lahko preprosta družabna igra motivacija za mnoge dejavnosti. Na primer igra Spomin, s katero lahko urimo spomin, lahko spoznavamo živali, barve, nasprotja …, lahko jo uporabimo kot predmet za skrivalnice in tako naprej. Tako otrok spoznava nove pojme, uri spomin, z iskanjem parov po stanovanju ali vrtu trenira še plazenje ali kobacanje, hkrati pa SE IGRA. Uživa. Je sproščen. Zakaj? Odgovor je preprost.
Kar pomislite, kdaj vam največ informacij ostane v glavi:
- Prvič, ko so vam predstavljene na simpatičen in zabaven način, in to v okolju, ki je prijetno in domače.
- Drugič, ko vas NE PREVERJAJO neprestano. Zato vam svetujem, da tudi vi otroka ne preverjate ves čas. Preverite ga ob priložnosti, da niti ne bo imel občutka, da ga preizkušate.
Postavite se v vlogo otroka. Tako kot vi se tudi on počuti nelagodno, ko ni prepričan, ali mu bo uspelo odgovoriti pravilno. To ga frustrira in posledično začne doživljati učenje kot nekaj neprijetnega. »Katera črka je to?« »Koliko je deset plus petnajst?« Starši bomo namreč še zelo dolgo vedeli več od svojih otrok, zato je tak proces mučnega preverjanja lahko neskončen. Prekiniti ga je treba že danes.
STARŠI LAHKO S PRAVIM PRISTOPOM NAJVEČ PRISPEVAMO K OTROKOVEMU RAZVOJU.
Zato vam svetujem: Podajte jim znanje na zanimiv in zabaven način, pa si bodo zagotovo več zapomnili in vas prej ali slej presenetili z znanjem, ki so ga skozi zabavno učenje pridobili. Na sprehodu vas bodo tako mimogrede spomnili, da na travniku raste ivanjščica, tisto zraven pa so spominčice. To pa zato, ker ste mu prej to na prijeten način že velikokrat povedali in ga pri tem niste preverjali.
In še zadnji nasvet: Vedno prenehajte, preden se otrok naveliča. Pomembno je, da so aktivnosti kratkotrajne, da je igrivo učenje dinamično in sistematično vpeto v vsakdan.
Vse, kar ste danes prebrali, je primerno za učenje vseh otrok. Kajti VSI OTROCI, brez izjeme, SE RADI UČIJO. Tudi tisti, ki imajo težave ali so zaznamovani z različnimi diagnozami. Slednje namreč prepogosto podcenjujemo, češ da tako ali tako ne bodo zmogli, saj nam je bilo tako rečeno, pa utrujeni so, pa ne zanima jih …
V resnici pa ni tako. Vse je odvisno le od tega, s kakšnim pristopom bomo mi, starši, do njih pristopili. Z drugačnimi metodami branja, enciklopedičnega znanja, urjenja senzoričnih in motoričnih spretnosti, učenja govora in tako naprej jim lahko naredimo učenje tako zabavno, da nas bodo iz dneva v dan, ko si bomo mi že končno zaželeli ležanja na kavču, preganjali in hoteli še več.
Dragi moji, verjemite mi, nič ne »nakladam«. Vse zgoraj napisano je preizkušeno na lastnem otroku. Zato vam ne verjamem, če boste rekli, da to ni mogoče. Ker preprosto je.
Jerneja & Klemen Renko by
