Posebna punca

 
»Posebna punca je zgodba o posebnih puncah, ki se dotakne vseh. Ni priročnik za srečo, ni navodilo za polno življenje, ni drama, ni patetična izpoved mame s težkimi preizkušnjami, je le oris življenjskega potovanja z zdravimi in manj zdravimi odločitvami, ki sili v refleksijo lastne poti.Prvoosebna pripovedovalka z na čase humornim, ves čas iskrivim, preprostim, a globokim pisanjem strne svojo življenjsko zgodbo polno vzponov in padcev, ki jih mataforično orisujejo obcestni prepadi, lepi razgledi med vožnjo v daljavo, ovinki, strmi vzponi, prehitro spuščanje … Pripovedovalkina prva posebna punca je njena mama. Njen vzgojni stil in pristop do življenja sta dala temelje borki, avtorici pripovedi. Mama pa je le temelj oziroma začetek, njena razmišljanja in besede, ki jih namenja hčerki, so v zanimivo orisanem nasprotju z nenavadnimi časi socializma. Pripovedovalka je doživela smrt deklice, ki je rasla v njenem trebuhu skoraj polnih devet mesecev, rojstvo deklice s posebnimi potrebami, katere mnoge diagnoze v zgodbi izpadejo kot močno jezikovno sredstvo, pa rojstvo radovedne in izjemno glasbeno nadarjene deklice, ki pa je bolj kot zaradi glasbenega talenta posebna v sprejemanju svoje sestrice. Pripovedovalka doživi tudi mnogo lastnih zdravstvenih preizkušenj, zraven pa je vseeno polna ljubezni in življenjske energije, tudi deležna je več ljubezni, kot je je najbrž običajno deležen človek.«
 
Takole je spremno besedo za knjigo Posebna punca napisala Saša Bogataj Suljanović, univ. dipl. psih.
 
Ko je Saša prebrala rokopis, torej še preden je knjiga romala do založbe, je rekla, da bi se rada zvečer oglasila pri meni doma. Priznam, pomislila sem, da bi mi morda rada le prijazno sporočila, naj rokopisa še ne pošiljam nikamor. Pa ne mislim, da je kritiziranje v njeni navadi, niti najmanj, je pa brez dvoma ženska, ki ne pada na poceni fore in prebira kakovostno literaturo.
 
A ta večer je bil še posebej prijeten. Njeno doživljanje mojega potovanja po strmih klancih in ovinkih me je navdalo z občutkom, ki ga težko opišem … morda olajšanje, morda celo misel, da mi je vendarle uspelo …
 
Ko sem naslednji dan dobila njen email, v katerem je te svoje občutke tudi ubesedila, sem v trenutku vedela, da je spremna beseda za knjigo Posebna punca napisana.